Napad na koroški konsenz! Konec s srečanjem na Vrhu!
Negovanje tradicije na Koroškem
Na Vrhu (Ulrichsberg) na avstrijskem Koroškem se od leta 1958 na "evropskem spominskem mestu v čast povratnikom" vsako jesen srečajo veterani vermahta (nemških oboroženih sil) in (bojne enote) SS ter drugi privrženci in njihovi ideološki "potomci". Delegacije in tovarištva, ki jih podpira avstrijska zvezna vojska in jih častijo (skoraj) vse politične stranke, pripotujejo na slovesnost iz Nemčije, Norveške, Belgije, Finske, Francije, Švedske, Danske, Italije in Nizozemske.
Spominjajo se padlih tovarišev vojakov in njihovega "častnega izpolnjevanja dolžnosti". Ob tem se zbližuje mit "bojevanja in žrtvovanja Življenja" za "svobodo domovine" v obeh svetovnih vojnah, kot tudi v koroškem "obrambnem boju". V nasprotju s tem, pa žrtvam SS-a in zločinske vojne vermahta na spominski slovesnosti na Vrhu, ki je v zadnjih letih vedno bolj povzdignjena/sprevržena v "evropsko mirovno spominsko mesto", še niso zagotovili mesta.
Proslave organizira in prireja "Zveza za ohranjanje spominskega mesta povratnikov "Ulrichsberg"" ("Verein für die Heimkehrergedenkstätte "Ulrichsberg"") ali skupina Ulrichsberg (Ulrichsberggemeinschaft), ki deluje že od povojnega časa. Skupina Ulrichsberg je bila ustanovljena kot združenje več skupin, med drugimi tudi: "Avstrijske tovariške zveze" ("Österreichischer Kameradschaftsbund"), "Zveze borcev koroškega obrambnega boja" ("Kärntner Abwährkämpferbund"), "Koroške domovinske službe" ("Kärntner Heimatdienst"), "Tovarištva nekdanjih alpincev" ("Kameradschaft ehemaliger Gebirgsjäger"), "Društva koroških povratnikov" ("Heimkehrerverband Kärnten"), "Koroških rojakov" ("Kärntner Landsmannschaft") in "Rojakov nemške manjšine" ("Volksdeusche Landsmannschaft").
Glavno vlogo na srečanju na Vrhu ima stalni soorganizator slovesnosti t.i. Tovarištvo IV (Kameradschaft IV - KIV), veteranska organizacija nekdanjih privržencev bojne enote SS. Poleg tega KIV dan pred srečanjem na Vrhu priredi tradicionalno spremljevalno prireditev, srečanje v Krivi Vrbi (Krumpfendorf), poznano tudi pod imenom "Krumpendorftreffen", ki naj bi predstavljala premostitev med "mladim" in "starim". Najuglednejši referent tam je bil Jörg Haider, koroški deželni glavar in (ideološki) vodja vladne stranke BZÖ (Zavezništvo za prihodnost Avstrije), ki je leta 1995 pozornost vzbudil z govorom, v katerem je zbranim SS vojakom izrekel zahvalno in priznanje.
"Nemška Koroška"
Nastopi vrhovnih politikov in političark na Vrhu niso le "enkratni spodrsljaji", ampak politična normalnost, saj tudi izven vrst (bivših) politikov in političark FPÖ/BZÖ (Svobodnjaške stranke/Zavezništva za prihodnost Avstrije) spada takšno pojmovanje zgodovine na avstrijskem Koroškem k političnemu vsakdanu. Nemški nacionalni konsenz pa sega tudi preko vseh strankarskih meja. Tako se je v zadnjih 20 letih slovesnosti na Vrhu v velikem številu udeležila politična prominenca iz vrst ÖVP (Avstrijske ljudske stranke) in SPÖ (Socialdemokratske stranke): sedanji in nekdanji zvezni ministri in ministrice, kot tudi socialnodemokratski deželni glavarji in (skoraj) vsi lokalni politiki, ki ji premore avstrijska Koroška.
Nazorna primera za to, kako tovarištva delujejo tudi izven strankarskih in generacijskih meja, sta Rudolf Gallob, nekdanji namestnik deželnega glavarja socialdemokratske stranke, danes predsednik skupine Ulrichsberg in Harald Scheucher, trenutni celovški župan iz vrst ljudske stranke in sin soustanovitelja srečanja na Vrhu, Blasiusa Scheucherja. Neomajnost, s katero varuje skupino Ulrichsberg, je izraz razširjenega poistovetenja z vojaškimi odlikami vermahta, kot tudi z "obrambnim bojem" "nemških Korošcev", ki še danes traja na avstrijskem Koroškem.
Pristen nemški nacionalizem, kot temeljna ideologija skupine Ulrichsberg oz. njenih članskih organizacij, povzroča paranojo predvsem pri Slovencih. Privrženci nemškega vermahta politični boj partizanov proti nacionalsocializmu zlagano prikazujejo kot verigo domnevno jugoslovansko-nacionalno navdihnjenih zločinov - ob tem pa odmeva tudi nacionalsocialistična propaganda "boja proti tolpam".
Medtem ko je oborožen antifašističen boj partizanov v "nemško-koroški" zgodovinski zavesti ukoreninjen v popolnoma popačeni obliki, so druga poglavja slovenske zgodovine avstrijske Koroške ostala popolnoma zamolčana - npr. "izselitev" okoli 1000 koroških Slovencev in Slovenk 14./15. aprila 1942. V eni uri so morali ljudje zapustiti svoje hiše, najprej so jih odpeljali v Ebenthal, tam so morali potrditi predajo svojega premoženja, namesto imen so jim dodelili številke, nato pa so jih poslali v taborišča v "starem rajhu". Te žrtve, prav tako pa tudi 11 mrtvih na Peršmanu (Peršmanhof), ki so še 25. aprila 1945 bili žrtve masakra policijske enote SS, niso del "nemško-koroškega" spomina.
Sporno negovanje tradicije: od bavarskega Mittenwalda...
Letos so se na spominskem mestu v Mittenwaldu na Bavarskem že 49-ič srečali veterani vermahta, nekdanji in aktivni vojaki zvezne vojske ter njihovi simpatizerji. Pri negovanju tradicije enot, izurjenih za operacije v gorah, se vojnih zločinov storjenih v okviru nacionalsocialistične uničevalne vojne ne omenja. Pod krinko "boja proti tolpam", kot "povračilnimi ukrepi" za (domnevna ali dejanska) odporniška gibanja civilnega prebivalstva in partizanov, so enote alpincev izvedle preko 50 masakrov v Grčiji, Italiji, Frančiji, na Finskem, v Jugoslaviji, na Poljskem, v Albaniji in Sovjetski zvezi. V vasi Kommeno na severu Grčije so pomorili 317 civilistov, na Kefaloniji, grškem otoku blizu Krfa, pa so pobili več kot 5000 razoroženih italijanskih vojakov.
Že nekaj let pripadniki antifašističnih gibanj javnost seznanjajo z morilsko tradicijo alpincev v bavarskem Mittenwaldu. Za binkošti 2002 so zagovorniki antifašizma prvič protestirali proti srečanju in v preteklih treh letih se je mobilizacija v Mittenwald močno povečala: proti škandalu spomina na storilce, katerega se poleg še živečih storilcev udeležuje tudi zvezna vojska; proti škandalu, da se neomajno pripovedujejo zgodbe o časti in kreposti alpincev; proti škandalu, da se antifašistične aktiviste in aktivistke vsako leto obravnava v kazenskih postopkih in se nad njimi izvaja policijska represija, medtem ko zahodnonemško sodstvo do zdaj še niti enega samega oficirja vermahta ni obsodilo zaradi udeležbe pri vojnih zločinih.
Od začetka kampanje so reakcije skupine tovarištva različne, od zanikanja faktov, pa vse do poskusa, masakre upravičiti kot obrambo pred partizani. Tiste, ki na kraju zločina zahtevajo spominsko slovesnost v čast umorjenim, napadajo - tako se je zgodilo leta 2002, ko so se nekateri antifašistični pripadniki na slovesnosti tovariške skupine prvič želeli mrtvim v masakru pokloniti z minuto molka. Od takrat je vedno bolj jasno, kaj je pravzaprav tovarištvo: skupina za samopomoč vojnih zločincev.
Proti vojaškemu duhu, ki presega generacijske meje, antifašistični pripadniki od leta 2002 niso le protestirali, ampak so organizirali tudi prireditve s preživelimi v masakru alpincev in s partizani, ki so tako na kraju dejanja lahko spregovorili. Tradicionalno srečanje je iz vsakoletne normalne prireditve postalo najbolj brizantna tema političnih debat na lokalni ravni.
...prek Krete...
Leta 2005 se je kampanja proti alpincem razširila vse do Krete. Pred 65 leti se je v Grčiji začelo prvo veliko angažiranje nemških alpincev. Peta divizija alpincev, podkrepljena s padalci, je 20. maja 1941 začela z invazijo na Kreti. V drugi svetovni vojni sta v Grčiji v različnem časovnem obdobju med drugim delovali dve diviziji alpincev, a je bila peta divizija alpincev, ki je štela 14000 vojakov, glavna vojaška sila pri okupaciji Krete. Pri vdoru so Nemci naleteli na nepričakovano močan upor prebivalcev Krete. Nemške izgube so bile približno 20 odstotkov večje kot pri poprejšnjih vojnih pohodih proti Jugoslaviji in grškem kopnem skupaj. Na oboroženi in tudi neoboroženi napad civilnega prebivalstva Krete so nemške enote reagirale z neverjetno brutalnostjo in še med spopadi za Kreto začele z množičnimi ustrelitvami in uničevanjem vasi. Generalmajor Ringel, poveljnik pete divizije alpincev je ukazal: "...za vsakega nemškega poškodovanca ali padlega ustrelite 10 Krečanov, požgite domačije in vasi, v katerih so obstreljevali nemške vojake, v vseh krajih zajemite talce." Po izpolnitvi ukaza je bilo v nekaj tednih brutalno umorjenih več kot 2000 prebivalcev Krete.
Na Kreti vsako leto 20. maja poteka revizionistična spominska prireditev na "nemškem vojaškem pokopališču" v kraju Maleme. Dolga leta so nemoteno prepevali fašistično pesem padalcev "Rot scheint die Sonne" ("Rdeče sije sonce") in polagali vence z besedili kot npr. "Zvestoba za zvestobo". Leta 2005 so privrženci antifašističnega gibanja iz Nemčije odpotovali na Kreto, da bi skupaj z grškimi somišljeniki enkrat za vselej naredili konec revizionističnemu početju - veterani so se morali končno odpovedati svoji tradicionalni spominski slovesnosti.
Medtem ko časi na Kreti za alpince niso bili več tako rožnati, pa môre na Vrhu še ni konec. Razlogov je dovolj. Na Vrhu še danes visi spominska tabla z napisom: "Našim padlim padalcem - Zvestoba za zvestobo - 1939-1945" - od oznak, ki so jih nosili padalci so na tabli upodobljene vse razen kljukastega križa. Ostale table na Vrhu so v spomin alpincem, ki so pod vodstvom generala Ringla bili udeleženi pri invaziji Krete. Ringel po vojni ni bil le priljubljen gost na Vrhu, njegova uniforma in spominki so do pred kratkim bili kot nosilci tradicije shranjeni v eni od štajerskih kasarn avstrijske zvezne vojske.
...do Vrha
"Na Koroškem si noben levičar že dolgo ne upa demonstrirati", je bil še pred nekaj leti prepričan koroški deželni glavar. Kljub vsemu se je lani na avstrijskem Koroškem zbralo okoli 150 pripadnikov antifašizma, ki so protestirali proti poveličevanju vojnih tovarištev s strani nekdanjih veteranov SS-a in vermahta kot tudi pripadnikov zvezne vojske, da bi s tem napadli morilsko negovanje tradicije in opozorili na žrtve zločinske vojne.
Vse to so leta 2005 občutili tudi na srečanju na Vrhu. Pod vtisom protestov je bil slavnostni govornik, član deželne vlade avstrijske ljudske stranke Martinz, prvič prisiljen k delnemu distanciranju od prisotnih veteranov, ko je govoril o razliki med pripadniki vermahta in člani bojne enote SS-a ter "zvezami mrtvaških glav". Četudi so te izjave poskrbele za slišno in vidno nejevoljo mnogih udeležencev srečanja, se za takšnimi izjavami skriva želja, da bi spomin na vermaht ostal nedotaknjen. Istočasno se prikriva, da je bilo veliko vojnih zločinov, kot dokazuje tudi primer alpincev, mogoče izvršiti le z množično udeležbo nemškega vermahta.
Odškodnina za žrtve
Medtem ko morilcev od nekdaj niso preganjali in se njihova "delovna doba" lahko prišteje k pokojnini, z odškodnino za žrtve nacizma v Avstriji zavlačujejo do danes. Dezerterjem vermahta avstrijska država ne prizna statusa žrtev, ampak morajo individualno dokazati, da so se uprli zaradi "političnega" prepričanja - v okviru zločinske vojne - ne "zgolj" zaradi "skrivaštva" ter "žaljenja" in "kršitev vojaških dolžnosti".
Žrtve zločinov vermahta do danes večinoma sploh niso imele možnosti, da bi dobile odškodnino, saj tovrstne "kolateralne škode" na civilistih v uradni zgodovinski sliki vojakov, ki so se zavezali "tovarištvu" in s tem "časti in zvestobi" - kot so se tudi udeleženci srečanja na Vrhu - nimajo mesta. Tako je tudi zato, ker državi storilcev - Avstrija in Nemčija - nista pripravljeni prevzeti odgovornosti zločinov vermahta.
Brez odpuščanja, brez pozabe!
Vse antifašistično in protivojaško usmerjene pozivamo k sodelovanju na protestni prireditvi proti negovanju tradicije "povratnikov", ki bo potekala 15.-17. septembra 2006. Tudi letos želimo prispevati k častni proslavi tega srečanja vojakov!
Proti revizionističnim mitom o žrtvah!
Za razpustitev srečanja na Ulrichsbergu!
Za kaznovanje zadnjih živih vojnih zločincev!
Za takojšnjo rehabilitacijo dezerterjev "wehrmacht-a"!
Za takojšnjo odškodnino vsem NS-zrtvam!